ANKETA

Življenje v divjini je osupljivo in polno izzivov, ki jih morajo živali premagovati vsak dan. V naravne, okolju se živali prilagajajo različnim vremenskim pogojem, plenilcem, konkurenci za hrano in druge nevarnosti. Njihovo vedenje, prehranjevalne navade in način življenja so močno odvisni od okolja, v katerem živijo. V divjini se lahko živali prilagodijo svojemu okolju na različne načine. Na primer, nekatere vrste živali imajo posebno kamuflažo, ki jim pomaga ostati neopazne pred plenilci, medtem ko druge razvijejo izjemno hitrost ali spretnost v lovu na hrano. Nekatere vrste živali so nočne in se prilagajajo življenju v temi, medtem ko druge živijo v skupinah ali družinah, kar jim pomaga pri varovanju pred nevarnostmi.

Raznolikost živalskega kraljestva je osupljiva in sega od najmanjših organizmov, kot so mikrobi, do največjih bitji na zemlji, kot so modri kiti. Živalsko kraljestvo je eno od petih osnovnih kraljestev živih organizmov, ki se razlikujejo po obliki, velikosti, barvi, vedenju in prehranjevalnih navadah. V živalskem kraljestvu najdemo več kot milijon opisanih vrst, vendar strokovnjaki menijo, da je število dejanskih vrst lahko še veliko večje, saj še vedno odkrivajo nove vrste, predvsem manj raziskanih delih sveta, kot so globoke oceanske jame in gosti tropski gozdovi. Živali se delijo na več glavnih skupin, kot so sesalci, ptice, ribe, plazilci, dvoživke in bezgavke. Vsaka od teh skupin ima svoje značilnosti, ki omogočajo prilagajanje različnim okoljem, na primer letenje ptic, prilagoditve na sušna območja pri kamelah…

1. Reševanje kitovih mladičev: Ekipa prostovoljcev in strokovnjakov je sodelovala pri reševanju mladiča kita, ki je bil ujet v ribiški mreži. Po več urah truda in skrbnega dela so uspeli osvoboditi mladiča kita, kar je postalo simbol upanja za ohranitev teh ogroženih morskih bitij.
2. Rehabilitacija požgane opice: Zgodba o opici, ki je bila hudo poškodovana v gozdnem požaru, in osebju rehabilitacijskega centra, ki je skrbelo zanjo, dokler ni bila pripravljena za vrnitev v divjino. Ta primer

1. Regulacija populacij: po izginotju volkov iz Yellowstonea v 20. stoletju so se populacije njihovih plenilcev, kot so jeleni in losi, močno povečale. Ti prekomerni plenilci so močno vplivali na rast rastlin in dreves ter na vitalnost gozdov v parku.
2. Zmanjšanje prekomerne paše: Ko so se volkovi vrnili, so začeli regulirati populacije jelenov in losov, saj so ti postali glavna tarča volčjih plenilskih napadov. To je pripomoglo k zmanjšanju pritiska na rastline in mlade sadike, kar je omogočalo okrevanje gozda.
3. Sprememba vedenja plenilcev: Prisotnost volkov je spremenila vedenje jelenov in losov. Postali so bolj previdni in manj osredotočeni na prehranjevanje v tistih območjih, kjer so se volkovi pojavljali pogosto. To je pomagalo ohranjati vegetacijo v boljšem stanju, saj so se rastline lahko bolje obnavljale.
4. Spodbujanje biodiverzitete: Zaradi bolj uravnoteženih ekosistemov so se v parku začele pojavljati nove vrste in obnovili so se habitati za ptice, druge sesalce in žuželke. Večja biodiverziteta je pozitivno vplivala na parkovno okolje.
5. Turistični učinek: Vrnitev volkov je prinesla tudi povečano zanimanje turistov in raziskovalcev, ki so prihajali v Yellowstone, da bi opazovali te pomembne plenilce in njihov vpliv na ekosistem

1. Delfini so znani po svoji izjemni inteligenci in so sposobni sodelovati z ljudmi v raziskovalnih in reševalnih operacijah na morju.
2. Študije so pokazale da o ribe, kot so lososi in ščuke sposobne reševati preproste naloge in se spomniti poti do hrane. To nas opominja, da inteligentne sposobnosti niso omejene le na sesalce in ptice.
3. Nekatere vrste, kot so skupine opic kapucinov, se učijo druga od drugega. Če ena opica odkrije kako priti do hrane, bodo druge opice hitro posnemale to vedenje
4. Raca je bila znana po svoji kreativnosti pri reševanju problemov. Obstajajo primeri, ko so se race naučile, kako doseči hrano z uporabo različnih trikov
5. Ptice kot so vrani, so znane po svoji sposobnosti uporabe orodij in reševanju nalog, ki zahtevajo razmislek.
6. Čebele so sposobne reševati zapletene matematične naloge, kot so določanje optimalnega potovanja med različnimi cvetovi za nabiranje nektarja
7. Šimpanzi so znani po svoji inteligenci. Nekatere skupine šimpanzov so se naučile uporabljati orodja za iskanje hrane, kar kaže na sposobnost razmišljanja in reševanja problemov